domov
kontakti
kazalo

 
Telesna vadba za bister um
23.10.2013

Povzetek članka, ki je objavljen v reviji Science Illustrated št. 33/2012. V vsebini o ugotovitvah vplivov telesne vadbe na naše umske sposobnosti.
 
Morda mislite, da boste pametnejši in si lažje zapomnili ter se osredotočili, če preberete veliko knjig. Kaže pa, da to ni dovolj. Rezultati najnovejših raziskav so namreč prinesli trdne dokaze, da telesna vadba vpliva na možgane in da celo povzroči njihovo rast.

S telesno vadbo do boljšega računanja
To pomeni, da reden tek v gozdu ali redna uporaba sobnih koles ne izboljša le vaše telesne kondicije, temveč blagodejno vpliva tudi na naše umske sposobnosti. Telesna vadba verjetno spodbudi sproščanje določenih snovi v možganih, ki okrepijo živčne celice in izboljšajo delovanje možganov.

Tovrstne raziskave so začeli opravljati leta 2003 na Švedskem in prišli do zaključka, da ni izguba časa, če šolarji čas zapravijo z izgorevanjem kalorij pri športni vzgoji, namesto da bi se učili. Dodatne ure športne vzgoje (vsakodnevna vadba) so doprinesle k temu, da so otroci bolje brali, pisali in računali.

Boljša telesna pripravljenost, višji IQ
Raziskava leta 2009 na Švedskem je na velikem vzorcu kar 1,2 milijona moških potrdila, da obstaja jasna linearna povezava med testoma, ki merita telesno pripravljenost in IQ. Večja telesna pripravljenost pomeni tudi večji IQ. Pri raziskavi pa se ni potrdilo, da bi večja mišična masa pomenila tudi večji IQ. Pokazalo se je, da lahko svoj IQ z vajami za moč povečajo le najšibkejši moški. To pomeni, da je povečanje naših umskih sposobnosti bolj pomembno, da povišamo naš srčni utrip, kot da bi ta čas in energijo porabili za povečanje mišične mase.

Raziskava iz leta 2011, ki so jo izvedli v Georgijskem medicinskem kolidžu je prav tako pokazala, da se otroci stari od 7 do 11 let na preizkusu inteligence izkažejo za približno 4% bolje, če pred opravljanjem preizkusa opravijo telesno vabo.

Rezultati vidni tudi pri starostnikih
Telesna vadba pa ne vpliva le na delovanje in velikost možganov pri otrocih. Znanstveniki so povezavo našli tudi pri starostnikih. V ameriški raziskavi iz leta 2009 so ugotovili, da telesna pripravljenost starostnikov, ki ne trpijo za demenco, močno povezana z velikostjo hipokampusa (regulira povratno zvezo "hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza", bogat s kortikosteroidnimi receptorji) in dobrim spominom. Starostniki, ki so bili aktivni vsaj 40 min na dan in so vzdrževali srčni utrip med 60 in 75% maksimalnega so s to aktivnostjo (vadbo) vplivali na hipokampus in posledično na spomin. Rezultati so bili osupljivi saj se je hipokampus povečal za 2% prav tako pa so dokazali, da se je količina hormonu podobne snovi z imenom BDNF v krvi povečala. Znanstveniki zato sklepajo, da boljša telesna pripravljenost povzroči višji raven izločanja BDNF, ta pa povzroči večji hipokampus in boljši spomin.

Več gibanja, manj bolezni
Ne le da lahko telesna vadba izboljša naše umske sposobnosti – telesna aktivnost lahko celo pomaga ubraniti naše možgane pred nekaterimi boleznimi. Eden najbolje preučenih primerov je alzheimerjeva bolezen pri kateri se med možganskimi celicami začnejo nabirati obloge zaradi katerih celice odmrejo.

Čeprav znanstveniki o vplivu vadbe na spomin in inteligenco ljudi vseh starosti še ne vedo vsega, ni več dvoma, da vpliv obstaja. To pomeni, da za krepitev umskih sposobnosti ne smemo več samo čepeti med knjigami, ampak moramo preteči tudi nekaj krogov okoli hiše, da nam mišice pomagajo razviti um.

vir: Science Illustrated

avtor: Uroš Vidmajer
foto: arhiv Šport mladih