Športna programa Zlati sonček in Krpan

sta namenjena našim najmlajšim, starim 5 do 11 let. Izvajajo ju vrtci, osnovne šole, v popoldanskem času pa tudi društva ali zasebniki.

Gibanje je lahko učenje novih spretnosti, osebno ustvarjanje, način uresničevanja svojih želja, razvijanje in primerjanje gibalnih sposobnosti, ohranjanje zdravja. Športna programa Zlati sonček in Krpan pri najmlajših ponujata možnost za uresničevanje vsega tega.

Z njima lahko popestrimo redni vzgojno-izobraževalni proces in  dela v društvih, zaradi privlačnih vsebin kot so rolanje, smučanje, drsanje, plavanje, pohodništvo, spretnosti z žogo pa ju vključujejo tudi v druge programe, namenjene otrokom (Hura prosti čas). V letih izvajanja se je v programa uspešno vključilo prek 620.500 otrok. Vabimo vas, da programa ponudite vašim otrokom, saj gibanje zagotavlja harmoničen razvoj telesa in duha.

Namen obeh programov je najmlajše motivirati za gibalno dejavnost predvsem pa v njih vzpodbuditi željo, potrebo, navado po športni igrivosti v vseh starostnih obdobjih. Notranje in zunanje spodbude lahko okrepijo notranjo željo po športnem udejstvovanju.

Sodobni način življenja zahteva, da namenimo več pozornosti ustrezni količini gibalnih vsebin v vrtcu in osnovni šoli. Pomembne so kakovostne spodbude s področij umskega, gibalnega, čustvenega in socialnega razvoja otrok. Ničesar ne smemo opuščati ali zapostavljati. Največ pozornosti naj bo namenjeno igri in vadbi, ki naj bo prijetna in prilagojena otroku.

Sodobna vzgojna prizadevanja temeljijo na Ismailovi teoriji integriranega razvoja, po kateri obstajata medsebojna funkcionalna povezanost in soodvisnost med umskim, gibalnim, emocionalnim in socialnim razvojem. Zato so za najboljši celosten razvoj otroka pomembne kakovostne spodbude z vseh štirih področij. Ničesar ne bi smeli opuščati ali zapostavljati. Gibanje oziroma šport tudi razvojni psihologi štejejo za eno od najpomembnejših razsežnosti otrokovega celostnega osebnostnega razvoja. To spoznanje je vtkano tudi v zamisel in program zlati sonček.

Znanstveniki tudi ugotavljajo, da je medsebojni vpliv med telesnim in duševnim oziroma gibalnim in intelektualnim toliko večji, kolikor mlajši je človek. Ta vpliv je največji tja do enajstega ali dvanajstega leta. Zaradi posebnosti razvoja možganov in živčevja nastopa čas optimalnega učenja gibalnih dejavnosti po petem letu. To je čas za razvoj osnovnih struktur gibalne inteligentnosti (L. Horvat). Kar je v tem času zamujeno, pozneje ni mogoče nadomestiti. Program Zlati sonček se z izbranimi vsebinami časovno ujema prav z začetkom obdobja, ki je za gibalne oziroma športne spodbude najboljše. Vse naloge so strokovno utemeljene v priročniku Zlati sonček (Zavod za šport Slovenije, 1997).

Cilj programa je v bogatenju življenja z raznovrstnimi športnimi vsebinami v vseh letnih časih. Program ni tekmovanje, temveč igra, pravi cilj ni osvajanje medalje, ampak dejavnost sama. Pomembno je sodelovanje v programu in ne storilnost, zato je program zasnovan tako, da je vabljiv in uresničljiv tudi za manj zmogljive. Izvajalci morajo največ pozornosti posvetiti igri in vadbi, ki naj bo prijetna in prilagojena otroku. Neuspešnih otrok naj ne bi bilo.

Priznanje v prvi vrsti pomeni, da je otrok vključen v program, zato naj vsi otroci prejmejo priznanje, seveda pa ne brez njim ustreznega procesa. Manj uspešne otroke je treba spodbujati, jim posvetiti več pozornosti in jim prilagoditi naloge. Otrok naj spozna, da je z voljo in pomočjo mogoče marsikaj doseči, priznanje pa naj bo zanj spodbuda za njegov napredek. Način nagrajevanja, kjer otroci dobijo priznanje za vključitev v program, spodbuja tako otroke kot vzgojitelje (izvajalce) in starše.

Z ustrezno predstavitvijo programa, s strokovnim spopolnjevanjem vzgojiteljic in razrednih učiteljic (izvajalcev), ozaveščanjem staršev želimo, da bi se čim več otrok ukvarjalo s športom.