so vez med društvenim in šolskim športom, hkrati pa temelj za razvoj kakovostnega športa.

1. Uvod

Ustvarjanje pogojev za kakovostno preživljanje prostega časa mladih s špor­tom je ena pomembnejših nalog države in vseh, ki delamo z mladimi. Os­novni cilj ponujenih interesnih programov športa otrok in mladine je mno­žično sodelovanje mladih v programih, ne glede na njihova različna znanja in sposobnosti.

II. Vsebine

V Zakonu o športu in Nacionalnem programu športa v RS so interesni pro­grami športa otrok in mladine del športne vzgoje, ki poteka zunaj obvezne­ga vzgojno-izobraževalnega programa. Na državni ravni lahko šole, društ­va ali zasebniki ponujajo programe Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plava­ti, Šolska športna tekmovanja in prireditve ter Hura, prosti čas. Z njimi uresničujemo različne cilje interesne športne vzgoje, kot so razvijanje gi­balnih sposobnosti, pridobivanje temeljnih športnih znanj, motiviranje za šport, spoštovanje fair playa, spodbujanja, medsebojnega sodelovanja ... Njihova značilnost so široka ponudba različnih vsebin, prilagojenost raz­vojnim značilnostim mladih in zanimiva organizacija.

1. Cilj športnega programa Zlati sonček, ki je namenjen otrokom, starim od pet do osem let, je obogatitev otrokovega prostega časa s športnimi vsebinami v vseh letnih časih. Program nima značilnosti tekmovanja, cilj ni osvajanje medalj, ampak je v ospredju igra in izpeljava dejavnosti, ki traja­jo daljše časovno obdobje. Pomembno je sodelovanje v programu in ne storilnost, zato je program zasnovan tako, da je vabljiv in uresničljiv tudi za otroke z manjšimi znanji in sposobnostmi.

2. Športni program Krpan je namenjen otrokom drugega tri let ja OŠ oziro­ma otrokom, starim od 9 do 11 let. Tudi pri tem programu ni cilj tekmovanje in pridobitev medalje, temveč redna vadba, ki z osvajanjem novih športnih znanj in razvijanjem gibalnih sposobnosti bogati otrokov prosti čas.

3. Osnovni namen programa Naučimo se plavati je povečati število plaval­cev ter izboljšati plavalno znanje otrok in mladine. V programu, ki je name­njen otrokom v vrtcih, učencem in dijakom, smo v desetih letih s sistematič­nim delom povečali delež petošolcev, ki so plavalci, z 69,5 na 87,6 odstotka.

4. Šolska športna tekmovanja in prireditve so nepogrešljivi del dodatne ponudbe vsake šole. Tekmovanja so nadgradnja rednega pouka, so pove­zovalni element med učenci, učitelji in starši ter med šolo, odgovornimi za šport na lokalni ravni, športnimi društvi in panožnimi zvezami. Namenjena so tako učencem in dijakom, vključenim v redni proces treniranja, kot vsem tistim, ki jim ukvarjanje s športom še ni ena od življenjskih vrednot.

5. Program Hura, prosti čas je namenjen mladim, ki želijo svoj prosti čas ob koncu tedna in med počitnicami preživeti na športnih površinah in v družbi svojih vrstnikov. Prednost programa je predvsem v tem, da si mladi sami izbirajo vsebine, čas udeležbe in način vključevanja v program.

III. Koordinacija

Razpis interesnih programov športa otrok in mladine za šolsko leto 2006/ 2007 je objavljen v reviji Šport mladih, Informator 1, avgust 2006 in na spletnih straneh šolskih športnih tekmovanj www.sportmladih.net . Ministrstvo za šolstvo in šport je zaradi boljše koordinacije interesnih pro­gramov športa otrok in mladine v šolskem letu 2006/2007 s pomočjo jav­nega razpisa k sodelovanju pritegnilo Zvezo za šport otrok in mladine Slo­venije ter izbralo šestnajst področnih centrov (PC), kjer de/ujejo področni koordinatorji. To so posamezniki z ustrezno strokovno usposobljenostjo za delo v športu, ki usklajujejo enega ali več interesnih programov športa otrok in mladine.

Vodja področnega centra opravlja naslednje naloge:

• usklajujejo celostno promocijo interesnih programov športa otrok in mladine,

• spodbuja vključevanje šol, društev, lokalnih skupnosti ... v interesne programe športa otrok in mladine,

• se dogovarja o financiranju programov s pomočjo lokalnih skupnosti, 

•  zbira in analizira podatke o vključenosti otrok v programe,

• skrbi za izmenjavo informacij med Ministrstvom za šolstvo in šport ter izvajalci.

IV. Izpeljava

Lokalne skupnosti izvajajo interesne programe športa otrok in mladine gle­de na možnosti (športni objekti, strokovni kader, finančna sredstva ipd.) in interes vodstva, športnih pedagogov in drugih izvajalcev športnih programov v vrtcih, osnovnih šolah, šolah s prilagojenim programom, sred¬njih šolah, društvih ... Izvajalci interesnih programov športa otrok in mladine so lahko šole, šolska športna društva in lokalna športna društva, lokalne športne zveze ali zavodi, zasebni delavci v športu in drugi izvajalci, ki jih predvideva Zakon o športu.

Vsebinski, organizacijski in finančni načrt (razpis posameznega programa) pripravijo področni koordinatorji programov. S programom mo¬rajo biti seznanjeni predstavniki lokalnih skupnosti, zadolženi za šport, predstavniki šol in športnih društev.

Nosilec izpeljave interesnih programov športa otrok in mladine na lokalni ravni naj bo šola, ki pa se povezuje z lokalno službo za šport, društvi in nacionalnimi panožnimi zvezami. Šola naj načrtuje dejavnosti in jih uvrsti v letni delovni načrt. Skupaj z lokalno skupnostjo zagotovi sredstva za optimalno izpeljavo programov. K sodelovanju povabi društva na lokalni ravni, ki lahko s svojim ustrezno usposobljenim strokovnim kadrom pomagajo pri izpeljavi interesnih programov na šoli.

Športni pedagog usklajuje interesne programe športa na šoli. Osnovni cilije vključiti čim večje število učencev in dijakov. Športni pedagog skupaj s sodelavci:

• pripravi vsebine, ki jih šola ponuja svojim učencem ali dijakom,

• pripravi letni delovni načrt za interesne športne programe, kjer je načrtovano tudi povezovanje z ustrezno lokalno službo, ki je zadolžena za šport,

• pridobi ustrezno usposobljene zunanje sodelavce, ki jim nudi pomoči pri izpeljavi, opravlja nadzor nad izvajanjem in pripravlja analize, ki so podlaga za pripravo delovnega načrta za naslednje šolsko leto.

V. Financiranje

Sredstva za interesne programe športa otrok in mladine je mogoče pridobiti iz različnih virov.

Načrt interesnih programov športa otrok in mladine, ki ga pripravi športni pedagog skupaj z ravnateljem in sodelavci, potrdi lokalna skupnost. Šola ga uvrsti v svoj letni delovni načrt. Poleg vsebin in organizacije je v letnem delovnem načrtu šole tudi finančni načrt, iz katerega je razvidna razdelitev stroškov med šolo, lokalno skupnostjo in sredstvi, ki jih za program namenjajo država in starši.

Pomemben vir financiranja, poleg Ministrstva za šolstvo in šport - Direktorata za šport, so tudi sredstva različnih športnih združenj - Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS, Zveze za šport otrok in mladine Slovenije ... Sredstva se delijo na podlagi javnih razpisov, na katere se izvajalci prijavijo s kakovostnim opisom programov.

Skrbnik interesnih programov športa otrok in mladine je Janez Peteriin, podsekretar na Direktoratu za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport, Kotnikova 38, 1000 Ljubljana, tel. 01 478-42-56, 041 640-781, e-naslov: janez.peterlin@gov.si